Slovenija se v zadnjih letih spopada s problemom starih javnih stavb in infrastrukture, ki jih je treba obnoviti ali modernizirati. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo, gradbeništvo in okolje, je več kot 30 % javnih stavb na slovenskem območju starostnih 50 let ali več. To pomeni, da se v vsakem letu poškoduje in izpade iz uporabe več kot 1000 javnih objektov, od katerih je večina v lokalnih občinah in obdobjih. Problem je še posebej težavnejši zaradi nedostatka sredstev in neodgovarajočih financirskih načrtov, ki bi omogočili hitrejše in učinkovitejše obnove.
Zahtevek za modernizacijo in obnovo
Zahtevek za obnovo in modernizacijo javnih stavb je večstranen. Prvi je varnost in sigurnost, saj stara infrastruktura pogosto ne sploh sploh prehaja modernih standardov za preprečevanje požarov, zemeljskih potresov in drugih nevarnosti. Na primer, večina starih šol in bolnišnic v Sloveniji ni prehodila novih norm za antiseizmično konstrukcijo, kar predstavlja riziko za življenja ljudi. Druga velja za funkcionalnost: številne javne stavbe, kot so ulice, mostovi in ceste, so že precej izpadele iz uporabe zaradi korozije, poškodb in nedostatka održave. To pogosto povzroča preprečevanje transporta in povečuje število nesreč.
Zahtevek pa je še posebej vidljiv pri energetski učinkovitosti. Po podatkih Energetske agencije Slovenije, je več kot 70 % javnih stavb z izdatno energetsko učinkovitostjo, kar pomeni, da jih je treba hitro modernizirati s pomočjo izboljšav za izmenjavo starih okenskih sistemov, centralnega greja in hitrega topljenja. To ne samo zmanjšuje izdatke za energijo, ampak tudi pomaga v boju proti klimatskemu izmenjuvanju, saj je javna infrastruktura v Sloveniji odgovorna za približno 25 % celotnega izdatka za energijo. Za to je potrebno več sredstev in strokovnih posvetov.
Financiranje in politike
Financiranje zahtevnih obnovi javnih stavb je eno izmed glavnih izzivov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, je le približno 15 % sredstev za javno gradbeništvo izviralo iz evropskih fondov v zadnjih petih letih. Preostanek je iz državnih sredstev in občin. To je predvsem zaradi nedostatka konsolidiranega načrta za obnovo javne infrastrukture, ki bi omogočil bolj učinkovito razdelitev sredstev med različne oblasti. Na primer, v letu 2022 je bilo samo 2,3 milijona evrov izvirnih sredstev za obnovo javnih stavb v občinah, kar je zelo malo za potrebe, ki jih je treba izpolniti.
Na političnem področju je še posebej vidno, kako je zahtevek za obnovo javnih stavb zanemarjen. V zadnjih letih je bilo več predlog za obnovo javne infrastrukture, vendar so jih v večini primerov zavrnili zaradi nedostatka sredstev ali zaradi odpornosti nekaterih občin. Na primer, v letu 2021 je bilo predloženo več kot 500 projektov za obnovo javnih stavb, vendar je le približno 10 % bilo izvedeno. To kaže na to, da je potrebna večja politična volja in konsolidacija sredstev, da bi se zahtevek za obnovo javnih stavb izpolnil.
- V Sloveniji je več kot 30 % javnih stavb starostnih 50 let ali več, kar pomeni, da se v vsakem letu poškoduje in izpade iz uporabe več kot 1000 javnih objektov.
- Preko 70 % javnih stavb je izdatno energetsko učinkovito, kar pomeni, da je potrebno izboljšati 30 % stavb za zmanjšanje izdatkov za energijo in boja proti klimatskemu izmenjuvanju.
- Le približno 15 % sredstev za javno gradbeništvo izvira iz evropskih fondov v zadnjih petih letih.
- V letu 2022 je bilo samo 2,3 milijona evrov izvirnih sredstev za obnovo javnih stavb v občinah.
- V zadnjih letih je bilo le približno 10 % predlog za obnovo javnih stavb izvedenih.
Za reševanje tega problema je potrebna večja politična volja in konsolidacija sredstev. Najprej je potrebno sprejeti večji podatek za obnovo javne infrastrukture, ki bi omogočil učinkovitejše financiranje in izvedbo projektov. Drugo je potrebno izboljšati komunikacijo med državnimi organi, občinami in javnostjo, da bi se zavedali potrebe po obnovi javnih stavb in da bi bili pripravljeni sodelovati. Na primer, v letu 2023 je bilo v Ljubljani predloženo več kot 200 projektov za obnovo javnih stavb, vendar so jih večina zavrnili zaradi nedostatka sredstev in nedostatka sodelovanja občin.
Kljub temu obstaja tudi nekaj pozitivnih primerov, ki kažejo, da je obnova javnih stavb možna. Na primer, v letu 2021 je bila obnovljena stara šola v Celju, ki je bila preoblikovana v moderno in energetsko učinkovito stavbo. Tako je bila zmanjšana izdatka za energijo za približno 40 % in je bila stavba prehodila nove antiseizmične norme. Ta primer kaže, da je obnova javnih stavb možna, če je potrebna politična volja in financiranje.
Zahtevek za zahteško obnovo in modernizacijo javnih stavb v Sloveniji je še naprej pomemben in je potrebno ga rešiti s pomočjo večje politične volje, financiranja in sodelovanja med različnimi področji. Za to je potrebno prepoznati, da je javna infrastruktura ključni del našega življenja in da je treba obnovo in modernizacijo izvajati hitro in učinkovito, da bi preprečili večje probleme v budosti.